SOBOTA, 6. 6. 2026, 11.30-13.15
Irena Bezić
Raziskovanje osamljenosti in odtujenosti »v nepoznanem svetu«
IZKUSTVENA DELAVNICA
Ključne besede: osamljenost, odtujenost, virtualni kontakt, drugačni drugi, raziskovanje ozadja osamljenosti
Čas spletnih stikov predstavlja poseben izziv za vzpostavljanje odnosa z »drugačnim drugim«. Ponuja priložnost za udobno razdaljo/zaščito in kratek okus stika ter hkrati otežuje doživljanje sočutja in bližine z drugo osebo. Po drugi strani pa spletni svet v splošnem ponuja že pripravljene oblike zabave kot nadomestek za lastno ustvarjalnost in socialno živost. Virtualna zabava je pogosto način, kako ne biti zares prisoten v lastnem življenju ter se tako izogniti občutkom osamljenosti in razočaranju z ljudmi okoli sebe.
Izgubljanje stika z lastnimi občutki in hkratno intenzivno konzumiranje spletnih informacij vodi k pomanjkanju razumevanja, katere informacije stik z drugim krepijo in katere ta stik prekinjajo.
Tako se težave z osamljenostjo in vzpostavljanjem stika z »nepoznanim drugim« vse bolj poglabljajo. Tudi osebe, ki vlagajo svojo energijo v stik z drugim, pogosto v zameno ne dobijo tega, kar so želele, zato imajo občutek, da so bile izkoriščene. Pri tem se ne zavedajo, da so »zgrešile« drugo osebo, da sploh niso bile v stiku z »drugačnim drugim«, pač pa zgolj s svojimi idejami o tem drugem.
Na delavnici bomo raziskovali ozadje osamljenosti, saj se s poimenovanjem občutkov lastne odtujenosti lahko učimo, kako s klienti govoriti o njihovi osamljenosti in odtujenosti.
Irena Bezić je klinična psihologinja, geštalt psihoterapevtka in supervizorka v zasebni praksi v Zagrebu. Je nosilka doktorata iz klinične psihologije ter doktorata iz socialne politike/socialnega dela.
Od leta 1996 vodi izobraževalno usposabljanje iz geštalt psihoterapije za IGW Hrvaška. V času balkanskih vojn je intenzivno delala s travmatiziranimi osebami.
Poleg geštalt pristopa je usposobljena tudi iz Imago partnerske terapije in biodinamike. Dela s posamezniki vseh starosti ter s pari. Izvaja obsežno supervizijsko delo za psihoterapevte in za širok spekter organizacij na področju psihosocialnega dela.
Občasno je poučevala na Univerzi v Zagrebu v več programih, predvsem s področja supervizije, zlasti timske supervizije, v okviru podiplomskega študija socialnega dela. Pred leti je predavala tudi geštalt terapijo v okviru podiplomskega študija na Medicinski fakulteti ter psihoonkologijo v okviru zdravstvene psihologije na Filozofski fakulteti.
V zadnjih 15 letih je izvajala izobraževanja in usposabljanja iz geštalt terapije v številnih državah, med drugim v Avstriji, Boliviji, Rusiji, na Kitajskem in v Sloveniji.
Od leta 2005 zastopa hrvaške psihoterapevte v Evropskem združenju za psihoterapijo (EAP). Od leta 2014 je vodila Etični svetovalni odbor EAP, od leta 2018 je predsednica Odbora nacionalnih krovnih organizacij EAP, v obdobju 2023–2025 pa je bila predsednica EAP. Trenutno opravlja funkcijo podpredsednice EAP.
