Simpozij

Tina Bončina, dr. med., psihoterapevtka, predavateljica, avtorica knjige Izgorelost – si upate živeti drugače? (MK, 2019).
Izvaja individualne in skupinske terapije, dela z otroki in mladostniki ter vodi delavnice tako za laike kot za strokovno javnost. Je prva slovenska terapevtka in trenerka logosinteze, pristopa pa se je učila pri njenem ustanovitelju dr. Willemu Lammersu, kliničnem psihologu, TSTA, ki je osnove tega sistema postavil leta 2005.

Branko Brinšek je specialist psihiater, ki je večji del svoje poklicne poti delal v Psihiatrični bolnišnici Begunje. V hospitalnem okolju je uvajal skupinsko, psihoterapevtsko in timsko obravnavo. Poleg individualnih obravnav je vodil partnerske in družinske terapije. En mandat je bil poslovni in strokovni direktor bolnišnice.

Zelo aktiven je bil tudi izven bolnišnice. V Zdravniški zbornici je bil dva mandata poslanec, tri mandate član Odbora za pravno etična vprašanja. Več kot 10 let je v ožji skupini svetovalcev za pomoč zdravnikom v stiski.

Bil je član Razširjenega strokovnega kolegija za psihiatrijo pri Ministrstvu za zdravje in pri Zdravniškem društvu predsednik Strokovnega sveta za psihiatrijo.
Od leta 1995 je sodni izvedenec za psihiatrijo. Trenutno vodi svoj drugi mandat predsednika Sekcije sodnih izvedencev za psihiatrijo.

V letu 2021 je zapustil sistem javnega zdravstva in zdaj dela v svoji samoplačniški psihiatrični ambulanti. Nudi psihoterapijo posameznikom, parom in družinam. Večji del poklicnega časa pa namenja izdelavi sodno izvedenskih mnenj.

Dr. Boštjan Čampa od leta 2010 vodi različne terapevtske skupine, izvaja individualno, partnersko in družinsko terapijo, supervizijo in metasupervizijo, poglobljeno pa raziskuje naslednja področja: vodenje terapevtskih skupin, motivacija, delo s travmo, obravnava anskioznosti, obravnava izbruhov jeze in delo s povzročitelji nasilja.

Od leta 2019 vodi/sovodi terapevtsko skupino za moške »Moški izziv – moški na poti do sebe!« in je njen soavtor. Sestava, priprava programa in spremljanje pilotne skupine je bilo izvedeno v okviru znanstvene raziskave znotraj magistrskega dela pod vodstvom prof. dr. Lee Šugman Bohinc.

Avtor je predhodno v okviru disertacije izvedel znanstveno raziskavo terapevtske skupine za osebe, ki se soočajo s socialno anksioznostjo.

Karmen Erčulj je okrožna preiskovalna sodnica, od leta 2016 zaposlena na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Po opravljenem pravniškem državnem izpitu je šest let opravljala dela strokovne sodelavke na istem oddelku kot zdaj. Nato je bila 12 let zaposlena na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, sprva kot pomočnica okrožnega državnega tožilca (zdaj je to okrajni tožilec), nato pa devet let kot okrožna državna tožilka.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer dela sedmo leto, rešuje klasične kazenske zadeve, poleg tega pa je od leta 2017 razporejena na specializirani oddelek, kjer opravlja preiskavo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

V okviru rednega dela in dežurne službe se srečujem s kaznivimi dejanji in prekrški, z znaki nasilja v partnerskih odnosih in družini.

Danijela Gutić Ravnikar je univerzitetna diplomirana socialna delavka in strokovna delavka v socialnem varstvu, zaposlena kot svetovalka v Zatočišču za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki je eden od programov Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Je tudi študentka specialističnega študija sistemske psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana.

Kot svetovalka v Zatočišču (varni hiši) dela z ženskami in z otroki, ki zaradi doživljanja nasilja v družini potrebujejo varno namestitev ter pomoč in podporo pri urejanju življenja po odhodu iz nasilnega okolja. Program vključuje tudi intenzivno delo z uporabnicami – svetovanje, pomoč pri različnih postopkih, sodelovanje z institucijami in spremstva, vsakodnevno praktično pomoč in podporo pri predelavi izkušenj nasilja.

Bojana Kračan je v Policiji zaposlena od leta 2000, ko je kot policistka začela delati na Policijski postaji Ljubljana Moste, kjer je obravnavala različne primere; kasneje je delala na Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, zatem pa znova napredovala in zdaj svoje delo že peto leto opravlja na Oddelku za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Generalne policije. Tu se srečuje s področjem spolnih zlorab otrok, spletnimi spolnimi zlorabami, vrstniškim nasiljem, nasiljem v družini ter organizira usposabljanja, posvete ter sodeluje na okroglih mizah ter predava za različne ciljne skupine. Pripravlja in sooblikuje strategije, direktive in zakonodajne spremembe ter je članica medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boja proti njima (Istanbulska konvencija), članica medresorske delovne skupine za pripravo Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter je aktivna tudi v drugih delovnih skupinah. Kot soavtorica je sodelovala pri pripravi priročnika Spletno nasilje in spletne zlorabe otrok in mladostnikov za strokovne delavke in delavce centrov za socialno delo in druge strokovnjake.

Mojca Ojstrež Kogovšek je strokovna delavka na področju varstva otrok in družine na Centru za socialno delo Ljubljana. Po izobrazbi je diplomirana socialna delavka, svojo študijsko pot pa nadaljuje na Evropskem inštitutu za realitetno psihoterapijo. Na svojem poklicnem področju je aktivna v različnih delovnih skupinah in je vodja aktiva za družino na Skupnosti centrov za socialno delo. Svoje znanje rada predaja na različnih posvetih in izobraževanjih. Verjame v skupinsko delo in moč povezovanja za krepitev virov moči posameznika.

Katja Zabukovec Kerin je soustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, nevladne organizacije, ki se ukvarja s preprečevanjem in ustavljanjem vseh vrst nasilja, zlasti nasilja v družini. Že več kot 25 let je izvajalka preventivnih in svetovalnih programov za žrtve in storilce_ke nasilja ter predavateljica. Je članica več delovnih skupin za spremembo področne zakonodaje, kamor prenaša raznovrstne izkušnje iz prakse. Bila je tudi članica delovne skupine za pripravo novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini.

Društvo za nenasilno komunikacijo je strokovno prepoznana nevladna organizacija, ki ponuja programe za delo z žrtvami in povzročitelji_cami nasilja ter preventivne programe. Društvo ima status humanitarne organizacije, organizacije, ki deluje v javnem interesu, vsi njihovi programi so verificirani. Programi obsegajo preventivne delavnice in predavanja, svetovalno delo z žrtvami in povzročitelji_cami nasilja, treninge socialnih veščin, treninge starševskih veščin, pravno pomoč, zagovorništvo in varne hiše. So člani več mednarodnih strokovnih združenj in mrež.