Delavnice

SOBOTA, 1. 6. 2024, 16.00-17.30

Dr. Tina Podlogar in dr. Nuša Zadravec Šedivy

Postvencija kot podpora žalovanju mladostnikov po samomoru

IZSKUSTVENA DELAVNICA, DISKUSIJSKA DELAVNICA

Ključne besede: samomor, žalovanje, postvencija, razbremenitev, podpora

Ko pride do samomora mladostnika oz. mladostnice, je vpliv smrti moč intenzivno zaznati v celotni socialni mreži umrlega, pri čemer posamezniki iz ožje in širše skupnosti izražajo raznolike odzive in potrebe. V okoljih, v katera je bil umrli vpet, je pomembno dogodek oz. izgubo odprto nasloviti z organiziranimi in strokovno podprtimi aktivnostmi, ki jih opisujemo z izrazom »postvencija«. V diskusijsko-izkustveni delavnici »Postvencija kot podpora žalovanju mladostnikov po samomoru« bomo uvodoma orisali vpliv samomora mladostnika na socialno okolico ter nekatere pomembne značilnosti žalovanja v tem kontekstu. Nato se bomo osredotočili na značilnosti postvencije kot ključne aktivnosti za zmanjševanje neugodnih učinkov izpostavljenosti samomoru, nudenje podpore žalujočim ter preprečevanje samomorilnega vedenja pri ranljivih posameznikih.

Razmišljali bomo o vsebinskih in praktičnih vprašanjih načrtovanja ter izvedbe postvencije, od širših dilem v zvezi s tem, katere aktivnosti je smiselno izvajati, do specifičnih vprašanj glede tega, kako zastaviti posamezne aktivnosti (zlasti tiste, vezane na neposredno delo z mladostniki) ter kaj pri tem pričakovati. Predstavili bomo strokovno zasnovane smernice za postvencijo v šoli (priročnik »Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka«, ki je kot rezultat dela interdisciplinarne delovne skupine v Sloveniji na voljo od leta 2021) pa tudi različne izkušnje izvajanja postvencije v praksi. Dotaknili se bomo tudi pomena skrbi zase ob nudenju postvencijske podpore v primeru samomora mladostnika.

Dr. Tina Podlogar in dr. Nuša Zadravec Šedivy

Izvajalki delavnice, obe po izobrazbi psihologinji, sta raziskovalki na področju samomorilnega vedenja in duševnega zdravja, zaposleni oz. aktivni na UP Inštitutu Andrej Marušič, Slovenskem centru za raziskovanje samomora, ter UP FAMNIT, Oddelku za psihologijo. V okviru svojega raziskovalno-intervencijskega dela sodelujeta pri različnih projektih z namenom krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja različnih skupin prebivalstva s poudarkom na mladostnikih kot ranljivi skupini. Imata večletne izkušnje nudenja podpore mladostnikom po smrti vrstnika zaradi samomora v šolskem okolju oz. celovite podpore šolam ali drugim institucijam v takšnih situacijah (postvencija). Opravljen imata Praktikum I v okviru izobraževanja iz vedenjsko-kognitivne terapije pri Društvu za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije, Teacher Development II v okviru izobraževanja iz na čuječnosti temelječe kognitivne terapije (Mindfulness based cognitive therapy) ter druga dodatna usposabljanja.