Plenarno predavanje

SOBOTA, 2. 6. 2023, 9.30-11.30

Stavros Charalambides

Relacijsko psihoanalitično srečanje kot »terapija velike skupine« z dvema predstavnikoma (tehnična in teoretična vprašanja »skupinskega obrata«)

Relational psychoanalytic sessions as ‘large group therapy’ with two representatives: technical and theoretical issues of ‘group turn’

(Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.)

Prispevek bo ponudil teoretične in tehnične podlage za »skupinski obrat«, ki se bo zgodil v relacijskem psihoanalitičnem polju, pri čemer bo spoštoval njegove odnosne temelje, čeprav jih bo razširil skozi »skupinsko lečo«. Bolj podrobno bodo relacijske psihoanalitične seanse konceptualizirane kot proces »velike skupine« z dvema multiobjektiviranima/subjektiviziranima predstavnikoma, ki vstopata v večplastni svet skupinskih navezanosti. Analitična triada bo ponovno obravnavana, tako da se lahko interakcija tukaj in zdaj sreča s svojimi družbeno nezavednimi derivati iz perspektive velike skupine. Dialog med družinsko skupino, veliko skupino in mednarodno skupino bomo raziskovali preko relacijskih psihoanalitičnih osnovnih principov.

Predstavitev ponuja teoretični in tudi konkretni okvir razumevanja vsake relacijske psihoanalitične seanse kot velike skupine z dvema predstavnikoma, analitikom in analizirancem. Analitična triada bo ponovno obravnavana prek skupinskega obrata in klinični primeri bodo uporabljeni za artikulacijo takšnega objema. Predavatelj predlaga, da je mogoče s tem razširjenim modelom nekatere vrste bolnikov razumeti bolj celostno. Takšni pacienti naj bi bili tisti z medgeneracijskimi travmami in/ali akumuliranimi travmatskimi navezanostmi, pacienti iz velikih družin, pacienti z večnacionalnimi identitetami itd.

Zaželeno je, da je vsaka egalitarna in holistična psihoanalitična organizacija v stiku z družbenim nezavednim svojega lokalnega konteksta, svojega nacionalnega izvora in svoje kontekstualizacije v globalnem medkulturnem okolju. Tako je okoljska mati po Winnicottu konceptualizirana daleč onkraj naših starševskih figur in zato postavlja naše starše, brate in sestre v kontekste lokalnih, nacionalnih in globalnih družb, v katere so nedvomno vpeti. Predlagani model izvajanja relacijskih psihoanalitičnih seans pacienta obravnava predvsem kot člana v odnosu do dinamike skupine in dialoga med skupinami. Niti um, osamljen v svetu, niti soustvarjeni binarni in tripartitni medsebojni odnosi, ki se odvijajo v analitični sobi in zunaj nje, v resničnem svetu in/ali v razvojni fazi niso zadostni konstrukti za konceptualizacijo razmerja med posameznikom in skupino, povezano z njim/njo. Izkustveno in klinično bomo trdili, da starševski objekt (v individualni analizi) v resnici nikoli ne more biti samo oče ali mati, kot figura, ločena od svojih referenčnih skupin. Namesto tega je [starševski objekt] sestavljen iz velike skupine, ki sta [oče in mati] v odnosu do svojih referenčnih skupin; z drugimi besedami, naši simbolični starši so različne skupine, v katerih smo navsezadnje odraščali. Analitik in analizirani bosta razumljena kot držanje in soustvarjanje večplastne transferne dinamike in subjektivnosti/objektivnosti. Ta dinamika zahteva, da se analitična diada doživi kot dialoška interakcija med dvema »večkratnima objektoma« v večplastnem svetu skupinskih navezanosti. Dialog med relacijsko psihoanalizo in skupinsko analizo je že vzpostavljen (Grossmark, Tubert – Oklander), čeprav je ta specifični dialog z vidiki družbenega nezavednega in veliko skupinskostjo, ki bogati analitično triado v relacijskih psihoanalitičnih seansah, edinstven. Yalomova skupinska terapija in relacijska psihoanaliza se srečujeta s skupnim »dedkom« zgodnjih interpersonalistov, kot je Sullivan. Zato ima njihova integracija zgodovinsko prekrivanje, ki ga znanstveniki na splošno ne poznajo.

Cilji:

• Razumeti relacijsko psihoanalitično seanso kot proces »velike skupine« dveh predstavnikov.
• Razmislek o teoretičnih in tehničnih predlogih o tem, kaj pomeni »skupinski obrat« v relacijski psihoanalitični praksi in teoriji in kaj lahko ponudi.
• Razumeti človeški um kot večplastnega, objektiviziranega, subjektiviziranega predstavnika večjih sistemov.

Stavros Charalambides, CGP, psihoanalitik, Direktor Inštituta za relacijsko in skupinsko psihoterapijo (s sedežem v Grčiji), certificirani supervizor skupinske terapije (Inštitut Yalom, ZDA)

Leta 2018 je bil izvoljen za člana upravnega odbora Iarpp. Z Gilo Ofer sopredseduje IARPP SIG na področju parov, družin in skupin. Leta 2006 je ustanovil in vodil Inštitut za kognitivno analitično terapijo v Grčiji, ki se je leta 2016 preimenoval v Inštitut za relacijsko in skupinsko psihoterapijo v Atenah. Intenzivno supervizira in poučuje skupine in posameznike na nacionalni in mednarodni ravni. Njegova knjiga s študijami primerov The Executor of Envy je bila objavljena septembra 2022 v grščini in se prevaja, da bo objavljena tudi v angleščini. Piše predvsem o procesih v velikih skupinah, o tem, kako lahko teorije skupinske dinamike obogatijo relacijsko psihoanalizo, o zavisti in rivalstvu med brati in sestrami ter o številnih načinih, kako nasprotujejo vplivanju na institucionalno dinamiko.