NEDELJA, 4. 6. 2023, 12.00-13.30
Raznolikost partnerskih oblik v psihoterapiji
Moderatorka okrogle mize: Tina Bončina
Gostje okrogle mize: dr. Nina Perger, Blažka Plahutnik Baloh, dr. Janez Sečnik, Anna Zuykova
Družbene spremembe v pozni moderni s svojimi razsežnostmi močno vplivajo na življenja posameznikov, parov in družin. Kot ugotavljata nemška sociologa Beck in Beck – Gernsheim, se sodobne družbe čedalje bolj individualizirajo, naravne socialne mreže razpadajo, intimnost in romantična ljubezen postajata središčni temi v vsakdanjem življenju ljudi. Individualizacija osebnih biografij in izbirnost življenjskih potekov pomembno vplivata na partnerske odnose v pozni moderni. Z družbenimi spremembami se spreminjajo tudi sami koncept ljubezni, intimnosti, seksualnega življenja v partnerskem odnosu – ljubezen v pozni moderni je po Becku in Beck – Gernsheimovi postala prazna kategorija, ki jo morata partnerja napolniti sama v skladu z lastnimi biografijami in čustvenim življenjem. Posledice tega lahko zavijejo v dve smeri – partnerski odnosi se lahko demokratizirajo ali pa gredo proti temu, kar sociologa poimenujeta »popolnoma normalen kaos ljubezni«. Ena od posledic družbenih sprememb v pozni moderni je pluralizacija tako družinskih kot tudi partnerskih oblik. Razširjenih družin v našem prostoru skorajda ni več, tudi jedrna družina je danes le ena od možnih oblik družin. Poleg nje so v pozni moderni del pluralnega nabora družin tudi enostarševske družine, reorganizirane družine (moji-tvoji-najini), etično in narodnostno mešane družine, mavrične oz. LGBTIQ+ družine. Pluralizacija partnerskih oblik in partnerskega življenja v pozni moderni obsega monogamne partnerske odnose (heteronormativne in LGBTIQ+ partnerske odnose), serijsko monogamne zveze, odprte zveze in poliamorne zveze, nekateri partnerji živijo »skupaj in narazen« (LAT – living apart together). Zaradi globalizacije so izjemo pogosti tudi narodnostno in kulturno raznoliki pari. Kot partnerski terapevti moramo biti ozaveščeni o raznolikosti partnerskih oblik. In ne le to – ključno je, da smo v svojem psihoterapevtskem delu z raznolikimi pari vključujoči in informirani o specifikah dela z raznolikostjo v partnerski terapiji.
Tina Bončina, dr. med., psihoterapevtka, predavateljica, avtorica knjige Izgorelost – si upate živeti drugače? (MK, 2019).
Izvaja individualne in skupinske terapije, dela z otroki in mladostniki ter vodi delavnice tako za laike kot za strokovno javnost. Je prva slovenska terapevtka in trenerka logosinteze, pristopa pa se je učila pri njenem ustanovitelju dr. Willemu Lammersu, kliničnem psihologu, TSTA, ki je osnove tega sistema postavil leta 2005.
Dr. Nina Perger je raziskovalka na Centru za socialno psihologijo in asistentka na Katedri za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede UL. Pri svojem delu se ukvarja s študijami vsakdanjega življenja, študijami spola in seksualnosti – s fokusom predvsem na nenormativnih in družbeno marginaliziranih identitetah in praksah – ter s preučevanjem družbenih razmerij moči v relaciji z delovanjskim potencialom družbenih agentk_ov.
Blažka Plahutnik Baloh, mag. psih., je vodja socialnovarstvenega programa Psihosocialno svetovanje za LGBTIQ+ osebe. Njeno delo v glavnem obsega psihološko in psihosocialno obravnavo transspolnih oseb. V okviru doktorskega študija smeri aplikativne psihološke študije se ukvarja tudi z raziskovalnim delom psihološkega področja transspolnosti.
Anna Zuykova, specializantka transakcijske analize v psihoterapiji, igralska terapevtka, art terapevtka, perinatalna psihologinja, medkulturna mediatorka, predavateljica, kovčinja, univ. dipl. sociologinja in psihologinja, je strokovnjakinja s 14-letnimi izkušnjami iz Moskve. V Sloveniji živi že devet let. Posebej jo zanimajo sinergije psihoterapije in umetnosti na bio-psihosocio-spiritualni ravni; dela tudi z ranljivimi skupinami (LGBTQIA+, priseljenci in begunci itd.).
Kontakt
Imate vprašanje ali bi si želeli več informacij? Pišite nam na info@skzp.org ali pokličite na tel. št. 041 572 443.