Delavnice

PETEK, 2. 6. 2023, 14.30-16.00

Nina Sankovič

Žalovanje kot vstopna točka za prebujanje zgodnjih relacijskih travm in konfliktnost ter nefunkcionalnost v partnerskih odnosih

PRIKAZ PRIMERA, PREDAVANJE

Ključne besede: žalovanje, zapleteno žalovanje, relacijska travma, partnerski odnosi, partnerska terapija

Žalovanje je proces, ki se sproži kot odziv na izgubo pomembne osebe navezanosti, pogosto pa se v procesu žalovanja prebudijo tudi nerazrešene vsebine, povezane z drugimi izgubami. Doživljanje izgube, intenzivna čustva, med njimi občutki žalosti, jeze, nemoči, krivde in zapuščenosti, ter telesne senzacije, ki ta čutenja spremljajo, lahko prebudijo tudi zgodnje relacijske travme, kot sta fizična in/ali čustvena zloraba v otroštvu. To zaplete žalovanje, saj se posameznik začne zavedati doživetij iz (zgodnjega) otroštva, telesnih senzacij in afektov ter jih v naslednji fazi predelovati in sprejemati. Žalujoča oseba se tako začne soočati še z dodatno veliko izgubo in dejstvom, da nečesa ni imela, pa bi ji pripadalo, hkrati pa je izkusila svoje starše kot vir terorja, strahu, sramu, negotovosti … Žalovanje za umrlim je torej lahko vstopna točka za soočanje z zlorabami v otroštvu in za žalovanje za tem, da od staršev nismo dobili tega, kar smo potrebovali. Dinamika in kompleksnost teh procesov, sproženih z izgubo pomembne osebe, lahko globoko posežeta v partnerski sistem žalujočega. Procesi, s katerimi se v (zapletenem) žalovanju sooča posameznik, lahko vplivajo na partnerske odnose na področju zaupanja in čustvenega izražanja, lahko se okrepi občutek negotovosti, praznine in nedostopnosti. Afekti jeze, žalosti in anksioznosti lahko vodijo do doživljanja visoke ravni konfliktnosti, nerazumevanja in nefunkcionalnosti v odnosu. (Zapleteno) žalovanje torej lahko služi kot povod za partnersko terapijo, ki lahko vodi v preokvirjanje odnosa na podlagi predelave bolečih vsebin iz preteklosti.

Nina Sankovič je specialistka zakonske in družinske terapije ter doktorandka zakonske in družinske terapije na Univerzi v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji se ukvarja z vlogo relacijske družinske terapije v primeru materine zlorabe otroka ter s problematiko regulacije čustev in kakovosti odnosa z materjo v odraslosti, sicer pa deluje kot terapevtka stažistka v Slovenskem društvu Hospic. Pri terapevtskem delu z žalujočimi povezuje znanstvene ugotovitve z izkušnjami iz prakse, pri čemer se potrjuje, da je žalovanje unikatna, enkratna izkušnja vsakega posameznika, v kateri se pogosto prebudijo stare, nerazrešene vsebine, povezane z drugimi izgubami, kar lahko privede do tako imenovanega zapletenega žalovanja.